Opis

Gothic pravljice je stran, kjerse pišejo temačne pravljice. Stran je namenjena otrokom in starejšim ljudem temačnih duš. Naj vas ponesejo v temačne, a poučne sanje.

© Viktorija Rozman

Avtorske pravice / Copyright

Vse zgodbe, fotografije so last avtorja tega bloga in so zaščitene z avtorskimi pravicami. Kakršna koli uporaba fotografij mora biti odobrena s strani avtorja.

All stories, photos are the property of the author of this blog and are protected by copyright. Any use of photographs must be approved by the author.

sobota, 19. januar 2013

Žabja princesa Venessa © VRB

Nekoč je za sedmimi jezeri in štirimi lokvanji ležala majhna žabja vasica. V tej vasici so prebivale najrazličnejše živali, ki so se razlikovale po deblu, rodu, družini, redu, vrsti, hobijih in spolni usmerjenosti. Žabice glavne v tej vasici, ko niso pridno regljale, skakale ali sedele na svojem lokvanju, so rade odšle ven na travnik in nagajale drugim živalim. Čeprav jih je zadnje čase vse več ostajalo doma, zaradi pomanjkanja samozavesti. Pomembno je povedati, da so se travnikih med seboj razlikovali. Na nekaterih izmed njih so svoje perje razkazovali ošabni golobi, na druge so prišli povodni konji spočit svoje utrujene oči na pomanjkljivo oblečenih pujsah, spet tretji so bili polni bobrov, ki so radi vrteli čefurjado. Eden izmed pašnikov pa je prav posebej izstopal.
Tja sta rada zahajala najlepši žabec Francessco in njegova princeska Venessa, na travnik pa so kdaj zabredle tudi grde krastače, ki so jezile princeso in nagajale najlepšemu žabcu. Krastače niso hotele regljati kot vse lepe žabice,zato so jih vsi prezirali in sovražili. Vseeno pa so tiste, ki so prihajale na travnik, nadvse uživale. Včasih so na njem razigrano regljale, drugič so samo zamišljeno sedele in zrle v nebo, nikoli pa niso nikomur skrivile dlake na kožuhu. V svoj krog so rade vzele prijazne žabice in žabce, ter muhice in mrčes ki so ga kasneje pojedle. Prav tako se je zgodilo tudi z zlobnimi krastačami, ki jih je princesa s svojim jezikom iztepla in ubila. Princesa je svojega princa ljubila in ga ni želela izgubiti, zato je bila zelo zlobna do grdih krastač, ki so jo jezile. Princesa je bila nadsve ljubko in prijazno bitje, a do svojih sovražnikov neizmerno hudobna in groba. Nekega dne, je žabec ostal sam na travniku in do njega je priskakljala ena izmed žabic. Z nežnim, žametnim glasom ga je ogovorila in mu pomežiknila. Ker je bil žabec najlepši v majhni žabji vasici, je njej podobnih žabic polnih samozavesti mrgolelo. Prav takšnih, pa žabja princesa Venessa ni prenesla. Ko je od daleč opazovala dogajanje, ji je čez nekaj žabjih skokov (sekund) prekipelo. Nekaj skokov in že je bila pri svojemu princu in grdi krastači, katera se je brezobrazno vrtela okoli njenega izbranega. V trenutku besa je iztegnila svoj jezik in jo s enim dotikom ubila. Ko so tako minevali dnevi, se je žabec iz dneva v dan bolj oddaljeval od princese, a nikoli ji ni povedal razloga. Razlog njegovega umikanja je bilo to, da je bila žabica katero je Venessa ubila, njegova najboljša prijatlejica. Žabec Francessco je imel dovolj Venessinega odnosa do ostalih žabic, katere so bile prijazne in prijateljske z njim, zato se je umaknil. Venessa je tako ostala sama v Žabji vasici, v svojemu žabjemu svetu. Prav nihče je ni pogledal, za njenim hrbtom pa se je koval načrt za njeno linčanje. Nekaj dni kasneje, ko je osamljena skakljala čez svoj nekoč nalepši travnik so jo napadle vse žabice vasi. Žabico Venesso so do smrti linčale in tako je odskakljala v svoj žabji pekel. Tistega dne je žabja vas dobila svojega kralja. To je bil žabec Francessco. 

"Nikoli ne uniči prijateljstva, saj lahko na koncu ostaneš sam."

Ni komentarjev:

Objavite komentar